Select Page

PREDAVATELJI

Doc. dr. MILKO POŠTRAK (Slovenija)

je doma iz Slovenske Bistrice, od koder je konec 60. let in v prvi polovici 70. spremljal in se navduševal nad razvojem novih izraznih oblik mladih, povojne babyboom generacije iz Amerike in okolice, njihovi valovi so pljusknili tudi do (takratne domovine) Jugoslavije.

  • Po zaključku študija na Višji šoli za socialno delo je z njim nadaljeval na takratnem FSPN, sedaj Fakulteti za družbene vede, vzporedno pa ostajal dejaven tudi na mladinski subkulturni sceni. Študij sociologije kulture je povezoval in prepletal s svojim delom kot DJ v mladinskih klubih, na raznih radijskih postajah, od Radia Študent do Radia Maribor in RGL, in v revijah in časopisih, od Mladine do Večera, Dnevnika itd. 
  • Na začetku je delal kot sociolog in socialni delavec na ljubljanskih centrih za socialno delo, konec osemdesetih, v času vrhunca novih družbenih gibanj, pa se je vrnil v domače zavetje Višje šole za socialno delo, sedaj Fakultete za socialno delo, kjer je nadaljeval z raziskovanjem življenjskih svetov mladih, kar je povezoval s teorijami in koncepti socialnega dela. Njegovo raziskovalno in pedagoško delo se vseskozi vrti okoli teorij, konceptov in pristopov socialnega dela z mladimi in njihovih življenjskih slogov.
  • V zadnjih letih mladinske življenjske sloge in poskuse gradnje novih svetov opazuje vse bolj od daleč, tudi z vrha kake od planin in gora, vendar si še vedno domišlja, da – glede na lastne izkušnje – še pomni in razume izzive odraščanja.

V ISKANJU IDENTITETE

Izhodišče bo klasično: kako se vzpostavlja, konstruira t. i. samostojna oseba v odnosu do drugih. Protislovje po eni strani predstave, refleksije o sebi kot edinstvenem subjektu, po drugi pa vpetem v okolje enakomišljenikov. Načini prehoda skozi mladost: uporniški, konformistični, beg od realnosti. Iskanje sebi podobnih ali skupine, ki bi ji pripadal. Katere so možne referenčne skupine? Kulturne, športne, politične itd. Ker se veliko procesov dogaja v t. i. prostem času, je treba upoštevati še ta analitski družboslovni pojem. Imamo dovolj teorij, konceptov in raziskav, na podlagi katerih ugotavljamo, kako se izoblikuje tisto, kar poznamo kot pojme subjekt, oseba, posameznik, vrstniška skupina itd. Mnogi avtorji so razvili teorije in koncepte, s katerimi so pokazali, kako se oseba inkulturira in socializira v danem okolju/skupnosti/družbi/kulturnem kontekstu. Avtorji so pokazali medsebojno prepletenost, povezanost obeh ključnih analitskih pojmov družboslovja, torej subjekta in družbe.

V nakazan konceptualni okvir bomo umestili razmisleke o sodobnih, aktualnih dogajanjih med mladimi v Sloveniji in o možnostih ustrezne strokovne podpore in pomoči strokovnjakov na tem področju.

JOE THOMPSON (Severna Irska)

je odraščal v majhni kmečki skupnosti na podeželju Severne Irske, zdaj pa živi v vasici tik ob mestu Derry/Londonderry. 

  • Joe že več kot petindvajset let poklicno dela z mladimi, pred tem je bil prostovoljec v različnih mladinskih organizacijah. Je kvalificiran mladinski delavec z diplomo iz odzivanja na zlorabo drog in alkohola ter diplomant programa Erasmus; v preteklosti se je udeležil programov v Grčiji in na Poljskem. 
  • Trenutno dela kot ključni delavec v programu Steps to Cope, v eni od vodilnih severnoirskih dobrodelnih organizacij, ki se ukvarjajo z zlorabo substanc.  Dela neposredno z družinami, predvsem pa pomaga mladim, ki živijo ali so živeli s starši ali skrbnikom, ki zlorablja alkohol in/ali droge, ali z družinskim članom, ki ima resne težave z duševnim zdravjem. Joe se strastno zavzema za duševno zdravje in dobrobit mladih, zlasti za zagotavljanje dostopa do ustreznih podpornih mrež zanje. 
  • Kot navdušen ljubiteljski pesnik in ambiciozni podkaster Joe uporablja poezijo in ustvarjalno pisanje kot sredstvo za vključevanje mladih, krepitev njihove samozavesti in samospoštovanja, na ta način jim zagotavlja priložnosti za izražanje.

KORAKI ZA OBVLADOVANJE – POMOČ MLADIM PRI RAZUMEVANJU ZLORABE SNOVI ALI ALKOHOLA PRI DRUGIH OSEBAH

Kadar so v družini prisotne težave zaradi alkohola, zlorabe snovi ali duševnih motenj, otroci težko razumejo, kaj se dogaja. Pogosto se počutijo krive, težko se spopadajo s težavami in se ob tem počutijo nemočne. Čeprav morda ne morejo spremeniti dogajanja v družini, se lahko naučijo, kako postati odpornejši, pri čemer lahko Koraki za obvladovanje prinesejo resnične in trajne spremembe.

Steps to Cope (Koraki za obvladovanje) je kratka, strukturirana psihosocialna intervencija za podporo mladim in je prva mladinska prilagoditev metode za odrasle 5 korakov, znanega pristopa za podporo odraslim družinskim članom, živečim z osebo, ki zlorablja snovi.

Dokazano je, da je program Steps to Cope učinkovit pri izboljšanju odpornosti, saj mladim pomaga govoriti o teh izzivih v družini, jih razumeti, se z njimi spopasti in se počutiti bolje podprte pri obvladovanju njihovih posledic.

Joe bo predstavil intervencijski model Steps to Cope ter njegovo uporabo in rezultate.

V predstavitvi bo Joe govoril o osebnih izkušnjah pri izvajanju modela, s posebnim poudarkom na tem, kako model omogoča vsem članom družine, da sodelujejo pri premagovanju težav, s katerimi se soočajo. V resnici so se morali vsi skupaj spopasti s težavo, zato je smiselno, da jo tudi rešijo skupaj.

SIMONA MIKEC (Slovenija)

je univerzitetna diplomirana pedagoginja in sistemska družinska psihoterapevtka, direktorica prve Hiše za otroke v Sloveniji po modelu Barnahus.

  • Njene delovne izkušnje so povezane z delom z ogroženimi otroki in mladostniki. Vrsto let je na centru za socialno delo izvajala javna pooblastila, naloge po zakonu in socialno varstvene storitve na področju dela z ogroženimi otroki, mladoletnimi storilci kaznivih dejanj, mladostniki s težavami v odraščanju ter njihovimi družinami. 
  • Sodelovala je v implementacijski skupini ob uveljavitvi Družinskega zakonika, bila je članica fokusne skupine za pripravo Priročnika o participaciji otrok v sklopu projekta CP4Europe in je članica svetovalne skupine za izboljšanje mladoletniškega kazenskopravnega sistema.
  • Poleg vodenja Hiše za otroke sodeluje pri izvedbi usposabljanj za strokovno javnost na temo razkritja spolne zlorabe otrok in celostne obravnave otrok v Hiši za otroke. Kot članica sodeluje v mednarodni skupini za evalvacijo standardov Barnahus.
  • Je zagovornica otrok pri Varuhu človekovih pravic.
  • Simona v prostem času najraje potuje, navdušuje jo tako vrvež velemest kot brezmejnost narave. V veliko veselje ji je, ko lahko svoje navdušenje deli z mladimi, ki so ves čas nekje blizu nje.

AKTIVNA PARTICIPACIJA OTROK KOT STANDARD DELA Z OTROKI

Na podlagi svojih delovnih izkušenj in osebnega prepričanja zagovarjam stališče, da je aktivna participacija otrok v institucijah, ki posredno ali neposredno zadevajo življenje otrok eden pomembnejših izzivov dela z otroki. Gre za vidik prevzemanja odgovornosti otrok za svojo prihodnost. 

Oblikovanje odločitev in aktivno sodelovanje krepi občutek lastne vrednosti in veča motivacijo za nadaljnje korake. Otroci so namreč tisti, katerih življenje bo odvisno od posledic in učinkov teh odločitev. 

Implementacija Hiše za otroke je primer dobre prakse, kjer je bila participacija otrok vključena v pripravo zakona, prenovo prostorov in oblikovanje strategije participacije. Prav zadnja je dobro izhodišče za vse, ki delajo z otroki in se zavedajo pomembne vloge vključevanja otrok. Predstavljena načela vključevanja otrok in model vključevanja sledijo standardom modela Barnahus o pravici otrok do izražanja svojega mnenja v postopkih in prejemanja informacij ter drugim standardom o otrokom prijaznem okolju in njemu prilagojeni obravnavi. 

Oblikovanje, razumevanje in vključevanje strategije participacije otrok mora postati standard dela institucij, ki se posredno ali neposredno ukvarjajo z njimi.

CÉLINE D’HONT (Belgija)

je moderatorka tem s področja narave, učiteljica, vodja projektov, okoljevarstvenica, terapevtka in mati, ki trenutno sodeluje z dvema alternativnima šolama v Belgiji. 

  • Po magisteriju iz antropologije in jezikoslovja na bruseljski univerzi je na svoji akademski poti pozorno opazovala našo družbo, zlasti pa odnose ljudi z naravo in zdravjem. Njene kompetence se med drugim raztezajo na poznavanje evropskih divjih živali, zeliščarstva, nevrolingvističnega programiranja, domorodnih zdravstvenih praks, materialne in umetniške kulture, zato Céline prinaša raznovrsten pogled, ki so ga oblikovala potovanja in življenjske izkušnje v različnih družbenih kontekstih, vključno z delom z oddaljenimi afriškimi plemeni, mladimi v slumih in evropskimi brezdomci. Dela tudi kot učiteljica v tradicionalni belgijski šoli.
  • Opremljena z veščinami nenasilne komunikacije in skupnega upravljanja, Céline aktivno sodeluje v skupinskih projektih. V zadnjem desetletju te sposobnosti usmerja v izobraževanje odraslih in mladih o naravi, trajnostnem življenju in dobrem počutju.
  • Céline že 13 let živi trajnostno v majhni hiši v Ardenskem gozdu vzdolž belgijsko-francoske meje. Poleg tega, da je mati in sodeluje v več projektih, med drugim v alternativnih šolah, ponuja ljudem vseh starosti, zlasti najstnikom in mladim odraslim, priložnosti za spoznavanje narave in različnih spretnosti v objemu gozda.

PREOBLIKOVANJE ŠOL: KAJ MLADI RESNIČNO POTREBUJEJO? PRAKSE IN PREDNOSTI ODPRTEGA ŠOLANJA

Kritika tradicionalnega šolstva v industrijsko razvitih državah traja že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Nešteto vzgojiteljev, psihologov, znanstvenikov in učiteljev trdi, da otroci, ki so po naravi radovedni, ne potrebujejo šolanja v zaprtem prostoru pet dni na teden. Nevrolingvisti izboljšujejo naše razumevanje razvoja možganov, učnih procesov in vpliva okolja na duševno zdravje.

V šolah pogosto primanjkuje čustvene podpore, kar lahko prispeva k psihološkim težavam. Socialni delavci in terapevti kljub svojemu strokovnemu znanju in dobri volji običajno preživijo premalo časa z mladimi, sodobni načini življenja pa zmanjšujejo podporo skupnosti, zato se mladi v vsakdanjem življenju soočajo s težavami sami.

Gibanje se zavzema za alternativne šole, ki dajejo prednost vključevanju skupnosti, raznovrstnim dejavnostim, neformalnim spretnostim ter se osredotočajo na socialni in čustveni razvoj. Od leta 2017 Celine sodeluje v demokratični alternativni šoli The Tree of Possibilities, trenutno pa je dejavna v srednji šoli The Travelling High School. Nekateri učenci se tem šolam pridružijo zaradi izzivov v običajnem sistemu, pozitiven vpliv odprtega šolanja nanje pa je velik. Cilj teh projektov je sodelovati pri preoblikovanju izobraževalnega sistema, da bi bolje ustrezal aktualnim potrebam mladih.

Céline se bo osredotočila na izmenjavo dobrih praks v podporo mladim in razpravo o razvoju odprtega šolanja. Odprto šolanje se nanaša na izobraževalni pristop, ki presega tradicionalne učilnice. Priznava pomen različnih izkušenj in okolij za spodbujanje celostnega razvoja mladih.

MANCA DORRER (Slovenija)

je samozaposlena v kulturi (igralka in pedagoginja) ter magistrica filmskih in televizijskih študij (Akademija za gledališče, radio, film in televizijo) ter diplomantka mednarodnih odnosov (Fakulteta za družbene vede). Že več kot dvajset let je mentorica na filmskih in gledaliških delavnicah in krožkih. 

  • Kot igralka sodeluje v gledaliških predstavah, filmih, televizijskih nadaljevankah, radijskih igrah ter prispeva k podkastu o spolnosti na nacionalnem radiu z naslovom Evolucija užitka. Hkrati je kot mentorica na filmskih delavnicah sodelovala z različnimi institucijami in za svoje igralsko delo prejela nagrade na domačih in tujih festivalih. Izkušnje je pridobivala tudi na uglednih šolah, kot sta European Film College na Danskem in William Esper Studio v New Yorku.
  • Posebej se posveča raziskovanju video- oz. filmske terapije ter je avtorica magistrske naloge z naslovom “S filmom do zdravja – Dobrodejni psihološki učinki ustvarjanja in gledanja filmov”.
  • Obožuje sodobni ples, enkrat na teden sodeluje na delavnici priznanega koreografa in plesalca Dejana Srhoja, piše scenarije, v prostem času piše poezijo in uživa v potepanju po gozdovih.

DOBRODEJNI UČINKI USTVARJANJA FILMOV ZA MLADOSTNIKE (FILM/VIDEO TERAPIJA)

V uvodnem delu bom predstavila filmsko oz. videoterapijo, tj. terapevtsko ustvarjanje filma ali ustvarjanje filma kot oblika pomoči, ter pozitivne učinke snemanja filma z otroki in mladostniki iz ranljivih skupin. Opisala bom svojo izkušnjo in metodo vodenja filmskih delavnic z otroki in mladostniki, ki niso vključeni v običajne oblike izobraževanja, ter z otroki in mladostniki begunci in prosilci za azil brez spremstva staršev; ustvarjanje filmov omogoča učinkovito komunikacijo z mladostniki in omogoča izražanje njihovih osebnih zgodb.

Uporaba izrazno-ustvarjalnih medijev omogoča lažjo komunikacijo z mladostniki, ker jim je težje neposredno govoriti o svojih občutkih. Z uporabo umetnosti lahko nezavedna, potlačena ali zanikana čustva postanejo vidna. 

Na izkustveni delavnici bom predstavila proces ustvarjanja filma od ideje do končnega izdelka. Udeleženci bodo pridobili osnovna znanja o snemanju, kadriranju in osnovah scenaristike, pri čemer bomo poudarili vidik junakovega potovanja. Skupine bodo s telefoni posnele dve-minutni igrani film, v katerem bo vsak od udeležencev prevzel različne vloge v filmski ekipi. Poudarek bo na izražanju čustev skozi ustvarjanje filma, spodbujanju raziskovanja, kakšen lik želijo odigrati, ter kako s pomočjo pristopa »junakovega potovanja« oblikovati zgodbo.

MAJA MILAČIĆ (Srbija)

prihaja iz Beograda v Srbiji. Deluje kot supervizijska gestaltterapevtka, gestaltsvetovalka za organizacije in podjetja ter koordinatorka skupnosti v Centru za socialno preventivne dejavnosti GRiG.

  • Na začetku svojega poklicnega razvoja je verjela, da bi moralo imeti njeno delo širši namen, kar jo je vodilo k svetovalnemu in terapevtskemu delu z ljudmi, zlasti z mladostniki iz ranljivih skupin.
  • Od leta 2011 se osredotoča na socialno-terapevtsko delo z mladimi iz ranljivih skupin in njihovo vključevanje v družbo. Začela je kot prostovoljka na medkulturnih akcijah za mlade, kasneje pa se je po magisteriju iz projektnega menedžmenta usmerila v razvijanje kompetenc na področju gesltaltpsihoterapije in vodenje skupin za mlade.
  • Trenutno dela na področju podpore mladoletnim prestopnikom in njihovim družinam ter mladim, ki zapuščajo sistem socialnega varstva in se osamosvajajo.
  • Maja rada potuje, vedno išče čudovite plaže ali se izgubi v lepih mestih. Obožuje ples, dolgo je bila plesalka hip-hopa. Zdaj rada obiskuje telovadnico, ne le zaradi kondicije, ampak tudi zato, da si zbistri misli in napolni baterije.

POT DO IDENTITETE

Mladostništvo je burna razvojna faza, za katero so značilne spremembe, ki vplivajo na vsa področja: fizično, biološko, čustveno in socialno, pri čemer je glavna naloga oblikovanje trdne osebne identitete.

Mladi eksperimentirajo in se odkrivajo na različnih življenjskih področjih, kar jih lahko pripelje do tveganih situacij in antisocialnega vedenja, zato je mladostništvo občutljivo in zahtevno tako zanje kot za vse okoli njih.

Če mladi počnejo nekaj, kar krši družinske ali kulturne vrednote, kar je prepovedano in tvegano, še ne pomeni, da si tega resnično želijo, temveč da tako početje potrjuje njihovo ločitev od otroštva. To je lahko še posebej zahtevno za mlade iz disfunkcionalnih družin in nedružinskega okolja, za mlade z nerazrešenimi konflikti v družini in tiste, ki imajo zaradi zgodnjih ločitev premalo varnih čustvenih vezi. Odkrivanje in eksperimentiranje s spolno identiteto je zapletena tema, pri kateri potrebujejo veliko informacij in podpore, da bi razumeli in vključili ta del sebe.

Kako smo mladim lahko v ustrezno oporo, ali obstaja formula za strokovni pristop, kako ohraniti zdrave meje in si biti blizu? To je nekaj vprašanj, na katera bomo poskušali odgovoriti na tem predavanju.

MATIC NOVAK (Slovenija)

je nekdanji reševalec na motorju, vojak in gorski reševalec. Po poklicu je diplomirani zdravstvenik, trenutno pa zaključuje magistrski program promocije zdravja na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin. Matica ne zaznamuje le njegova poklicna usmeritev, temveč tudi motnja pozornosti in hiperktivnosti ali krajše ADHD. 

  • Matic se trenutno osredotoča na delo z otroki, ki imajo ADHD, pri čemer uporablja svoje izkušnje in znanje, da bi jim pomagal pri razvoju njihovih potencialov in obvladovanju izzivov, povezanih s to motnjo.  
  • Dolga leta je bil zaposlen kot reševalec v Splošni bolnišnici Jesenice in kasneje kot reševalec na motorju v UKC v Ljubljani. Kasneje je svoje izkušnje nadgradil z delom na Psihiatrični bolnišnici Ljubljana-Polje, kjer je bilo njegovo delo usmerjeno na delo s posamezniki,  odvisnimi od prepovedanih drog.
  • Matic je sedaj zaposlen na osnovni šoli Simona Jenka v Kranju, kjer s svojim pristopom, ki temelji na doživljajski pedagogiki, pomaga otrokom, ki se soočajo z ADHD, pri njihovih vsakodnevnih izzivih. Poleg tega je ustanovitelj Modrih junakov, katerih glavna dejavnost je izvajanje delavnic za posameznike z ADHD ter podpora in izobraževanje njihovih družin, učiteljev ter drugih strokovnih delavcev o motnji pozornosti in hiperaktivnosti. 
  • V prostem času Matic uživa v aktivnostih na prostem in adrenalinskih avanturah. Rad raziskuje naravo, se odpravlja na vožnje z motorjem ter doživlja različne dogodivščine, pogosto v družbi svoje psičke. Čas rad preživlja v naravi, kjer se sprosti in napolni z energijo ter se odmakne od vsakodnevnega vrveža.

SPREMINJAMO ADHD V SUPERMOČ

Predavanje o ADHD (tj. motnja pozornosti s hiperaktivnostjo) je namenjeno ozaveščanju in razumevanju te motnje, ki vpliva na pozornost, impulzivnost in hiperaktivnost posameznika. Predavanje bo osredotočeno na razlago simptomov, vzrokov in posledic ADHD ter načinov za lažje življenje s to motnjo. Poudarek bo na razumevanju, kako se ADHD kaže pri otrocih in odraslih ter kako lahko vpliva na njihovo vsakodnevno življenje, šolsko in delovno uspešnost ter medosebne odnose. Predavanje bo vključevalo tudi praktične nasvete na podlagi lastne življenjske zgodbe in strategije, kako lahko podpremo posameznike z ADHD in jim pomagajo razviti njihov polni potencial. Skozi predavanje bomo spodbujali tudi dialog in izmenjavo izkušenj med udeleženci s ciljem ustvariti boljše razumevanje in podporo za posameznike z ADHD v naši skupnosti.

Accessibility