Select Page

TEME MEDNARODNE KONFERENCE

DUŠEVNO ZDRAVJE MLADIH

Obdobje adolescence je bilo od nekdaj zaznamovano s spremembami in pomembnimi odločitvami, ki vplivajo na mladostnikovo življenje v prihodnosti. V zadnjih letih se tema duševnega zdravja vedno pogosteje pojavlja v povezavi z mladimi. Posebna pozornost velja duševnemu zdravju mladih s čustvenimi in vedenjskimi težavami, saj ti v procesih osamosvajanja nimajo enakih pogojev in sposobnosti za spoprijemanje s težavami kot vrstniki, na kar vplivajo njihove izkušnje, neustrezni vzgojni pristopi in disfunkcionalni družinski vzorci. Na razvoj in potek čustvenih in vedenjskih težav ter v nekaterih primerih tudi težav v duševnem zdravju vse bolj vplivajo tudi nemoč šole, institucij in vrzeli v sistemski podpori posameznikom (npr. neodzivnost CSD, (ne)dostopnost svetovalnih storitev). Še vedno smo tudi priča posledicam, ki sta jih ustvarila izolacija in zapiranje šol v času epidemije covida-19. Naraščajoči vpliv na duševno zdravje mladih imajo družbena omrežja, z njimi je pogosto povezano spletno nasilje in različne oblike zlorab.

V tem sklopu se bomo spraševali, kateri so najpogostejši varovalni dejavniki in dejavniki tveganja za nastanek duševnih težav pri mladih ter po katerih strategijah spoprijemanja najpogosteje posegajo; kako sistemi, v katerih živimo, vplivajo na naše počutje in zakaj; katere duševne težave in motnje se najpogosteje pojavljajo med mladimi in zakaj je tako; kakšna je urejenost programov pomoči na državni ravni ter kje so njihove prednosti in pomanjkljivosti; kaj mladi pogrešajo pri iskanju pomoči; kakšni so novodobni in inovativni pristopi ter metode dela, ki se izkazujejo kot učinkoviti pri pomoči mladim v stiski. K prispevku vabimo strokovne delavce, ki se s področjem ukvarjajo raziskovalno ali kot praktiki.

POT DO IDENTITETE

Mladostništvo je obdobje, ki loči odraslost od otroštva; to je čas intenzivnega razvoja, v katerem se ne oblikuje le telo mladega človeka, temveč zori tudi njegova osebnost. Lastnosti, sposobnosti in šibkosti, ki jih nosi v sebi, se povežejo z dogajanjem v družini, ki ponuja zgodnje življenjske izkušnje. Širše okolje še dodatno vpliva na biološke in psihološke silnice, ki določajo posameznikovo individualnost. Zunanji vplivi lahko razvoj spodbujajo, a kadar posameznik iz otroštva prihaja preveč ranljiv in premalo odporen, so lahko zahteve in pritiski, ki jih prinaša mladostništvo, zanj prehuda preizkušnja. V procesu oblikovanja identitete naj bi mladostnik postati neodvisen od staršev in drugih pomembnih oseb, ob tem pa se mora spoprijemati še s številnimi izzivi.

Tudi v današnjem času odsevajo identitetne oblike mladostnikov njihova socialna, vrednostna, izrazna in aktivistična prepričanja in preference. Tudi za strokovnjake novejše in manj znane identitetne pojavne oblike se med mladimi pojavljajo na polju spolne orientacije, spolnih identitet in celo različnih entitet (npr. t. i. furryji) ter predstavljajo izziv za razumevanje na več področjih. Med mladostniki s težavami v duševnem zdravju, samopoškodbenim vedenjem in drugimi oblikami izstopajočih vedenj opažamo oblikovanje posebnega subkulturnega polja ter s tem povezane identifikacije. Vse oblike mladostnikove identitete sooblikujejo socialna omrežja, ki na svojstven način spreminjajo in širijo prostor možnih identitet.

V tem tematskem sklopu pričakujemo raznovrstne vsebine, ki razkrivajo, kako se pri praktičnem delu z mladimi, povezovanju z njimi, svetovalnem delu in drugimi oblikami dela ukvarjamo z njihovo identiteto. V prispevkih naj bo opisano, kako in s kakšnim ciljem strokovnjaki obravnavamo te teme z mladimi ter katera so učinkovita orodja, pristopi in načini, da ob iskanju identitete mladostnikov ne prihaja do škode zaradi morebitnega tveganega vedenja. Prispevki naj vključujejo načine za nudenje pomoči mladim, predloge za sistemski pristop; opredeljujejo naj vlogo javnih služb ter različnih oblik pomoči in podpore.

INOVATIVNE DEJAVNOSTI NA PODROČJU ŠPORTA IN UMETNOSTI V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU

Pri vzgojno-izobraževalnem delu z otroki in mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi težavami ne moremo prezreti pomena in učinkov različnih športnih in umetnostno-kulturnih dejavnosti, zato tudi na 4. mednarodni konferenci ohranjamo njim posvečen vsebinski sklop.

V prispevkih naj bo v ospredju inovativnost in učinkovitost pristopov k dejavnostim v športu in umetnosti, v katerih kot strokovnjaki prepoznate pomemben prispevek k dobrobiti populacije, ki se ji posvečamo na konferenci.

Za mlade, ki so zaradi svojih značilnosti in življenjskega sloga ranljivejši, je izobraževanje, formalno in neformalno, izjemnega pomena, čeprav je pogosto zanje težje dostopno. Neformalne oblike izobraževanja ter prilagoditve in ustvarjalnost v formalnem izobraževanja mladim ponujajo možnost za odkrivanje življenjskih priložnosti, učenje socialnih veščin, razvijanje potencialov, krepitev šibkih področij ter usmerjanje v kreativno preživljanje prostega časa, povezano z njihovimi interesi.

V tem vsebinskem sklopu pričakujemo prispevke, povezane z umetnostjo, kulturo in športom. Zanimale nas bodo nove, aktualne oblike in metode poučevanja in vzgoje, ki vključujejo uporabo raznih didaktičnih pripomočkov, medijev in prilagoditev v sistemu izobraževanja. V ta tematski sklop spadajo tudi neformalne oblike dela na področju umetnosti in športa, predstavitve različnih projektnih oblik izobraževanja ter specializiranih programov in pristopov v organizacijah za reševanje težav pri izobraževanju mladih iz ranljivih skupin.

SODELOVANJE S STARŠI – METODE, PRISTOPI, TEHNIKE

Ranljivi mladi pogosto prihajajo iz družin* z različnimi disfunkcionalnimi vzorci v odnosih, ki pomembno oblikujejo okolje, v katerem odraščajo. Ker je vsaka družina unikatna, je treba pri razumevanju družinske dinamike upoštevati edinstvenost odnosov med družinskimi člani in tudi to, da je družina sama vir pomoči za izboljšanje položaja, počutja vsakega in vseh, vpetih v družinski ekosistem. Sodelovanje med starši (skrbniki, rejniki) in strokovnimi delavci je pomembno za doseganje sprememb, ki omogočajo optimalni razvoj otrok, mladostnikov in njihovih družin, ne le za razvoj, ampak tudi korekcijo, kompenzacijo in opolnomočenje v procesu obravnave in dela s posameznikom. Za strokovne delavce je obravnava družine izziv in pogosto vir negotovosti: kako oblikovati proces pomoči, da jo dosežemo, opolnomočimo in ob tem ne povzročamo še večje ranljivosti. Družina se kot osnovni gradnik družbe ne spoprijema le z vzgojnimi dilemami, temveč ji družbeno okolje zastavlja raznovrstne naloge in nalaga veliko odgovornost, zato mora stroka kontinuirano ugotavljati in spremljati, kako družba vpliva na družine ter kje in kako lahko najde nova učinkovita mesta podpore in rešitve za uvajanje sprememb.

V tem vsebinskem sklopu ste vabljeni, da z nami delite prispevke oz. izkušnje, ki prikazujejo inovativne oblike in metode sodelovanja s starši in drugimi družinskimi člani, vključujejo možne prilagoditve in morebitne didaktične pripomočke ter medije. V ta tematski sklop spadajo tudi neformalne oblike dela s starši in družino, predstavitve različnih programov, specializiranih programov ter pristopov organizacij in ustanov pri sodelovanju strokovnih delavcev s starši. Dobrodošli so tudi prispevki, ki se lotevajo vprašanja, kako sistemsko in celostno pristopiti k podpori družinam in mladostnikom pomembnim drugim, kakšna je vloga javnih služb in kaj lahko naredimo z različnimi oblikami pomoči in podpore za dobrobit mladostnika.

*Pod pojmom družina so mišljene vse možne oblike skupnega življenja, ki vključujejo vzgojo otrok.

Accessibility